|
Tibetanski
samostani ležijo na nadmorski
višini 3000 do 4000 metrov, kjer
je suho in zelo hladno podnebje. Prav tako kot v domači deželi,
pa tudi danes Tibetanski španjel
uživa v sedenju na visokih
mestih – na stopniščih, ter
vrhovih skal, saj se od njega
pričakuje da je pes čuvaj, ki
naznanja tujce. V osamljenih samostanih so imeli vlogo
srečnih družabnikov. Menihi so
tibetanske španjele vedno
obravnavali z velikim čaščenjem,
kar se ujema z tem, da Budistiverjamejo da lahko ta mala žival
z reinkarnacijo vrne človeško dušo, ki lahko zaradi katerega
koli razloga gre skoz ponoven
življenjski ciklus.
Mladički
se niso nikoli prodajali.
Bližnji prijatelji so majhne
Tibetanske Španjele dobivali kot
darila za srečo. Bili so
blagoslovljeni in zaupani novim
lastnikom z najboljšimi željami.
Danes so Tibetanski Španjeli
majhni,veseli, skromni, trdni in
vzdržljivi psi, ki budno
opazujejo okolico. Zaupajo
drugim psom in ljudem in jih
znajo vedno imeti pod nadzorom.
So psi, ki ne lovijo, vendar pa
uživajo v vajah ali nalogah, kar
so jih naučili še kot mladičke.
So vzdržljivi psi na dolgih
sprehodih, prav tako pa uživajo
v ležanju na blazini, če ni časa
za sprehod. So dobro
socializirani za življenje z
starejšimi osebami in otroci!
Imajo dlako,ki je skromna za
vzdrževanje in temne oči ki nam
govorijo da so razpoloženi za
komunikacijo če so tihi ali nagajivi, saj so zelo naklonjena
bitja z močno prilagojenimi
veščinami. Kljub temu da so
majhni psi, imajo levji pogum. V
Tibetu rečejo da se lahko
spremenijo v »majhne levčke«,
kadar je njihov gospodar ogrožen.
Ta nežen in ljubeč majhen pes se
lahko spremeni v zelo
samozavestno bitje, ki se
prilagaja vsaki situaciji. Pogum
in karakter je ustvaril
intelegentnega majhnega psa, ki
lahko v življenju uspešno opravi
stvari, vendar pa mora biti
dresiran z doslednostjo in
ljubeznijo. Tibetanski Španjeli
živijo dolgo življenje in jim ni
težko dočakati 14, 15 ali morda
celo 16 let. Mnogo dobrih
lastnosti in značilnosti se je
izoblikovalo v Tibetanskem
Španjelu…..
Predstavniki te pasme so veliko več, kot "le
psi". So plod neverjetne
preteklosti in karakteristike.
Tisti, ki se odločajo za
tibetanskega španjela se morajo
zavedati kako enakovredna bitja
smo si. Kljub različnim
sposobnostim in oblikam imamo
skupne korenine. Ker so izredno
iznajdljivi, inteligentni in
zavzeti si zapomnijo vsako še
tako nepomembno podrobnost.
Navežejo se na celotno družino,
toda vseeno lahko opazimo
razliko njegovega obnašanja do
izključno enega člana, do
katerega se vede še posebej
podrejeno in ubogljivo. So zelo
samozavestni, zato moramo to
upoštevati v vzgoji mladička. Tako nežno in čustveno, kot vas
potolaži vaš tibetanček, ne
potolaži nihče. Že dotik njihove
mehke glavice je neverjetno
sproščujoč in umirjen. S svojim
gibanjem in mimiko povedo vse
kar želijo. Radi opazujejo
okolico iz višje ležečih
predmetov, zato ta pasma ni za
vas, če se bojite za svoje
pohištvo. Njihovo kožuh odlikuje
vrhnja dolga, svilnata dlaka ter
gosta podlanka, ki kljubuje vsem
zunanjim razmeram. Zanimive so
tudi njihove zajčje šapice,
zaradi katerih imajo razvito
tudi posebno spretnost v teku. Ampak pozor! Tibetanski španjel
je družinski kuža in vsekakor ni
pes, ki bi živel na prostem.
Tibetančki so odvisni od bližine
svoje družine, zato bi bilo
vsako življenje na prostem za
njih nepredstavljiv čustveni
udarec, ki ga osebno vsekakor
enačim z mučenjem. Na splošno pa
naravnost obožujejo sprehode v
naravi, prosto tekanje po
neskončnih planjavah, s snegom
ali travo pod sabo.
Kljub
njihovi navidezni samostojnosti
so tibetanski španjeli
neverjetni ljubitelji človeške
bližine, ljubezni in topline.
Vso nežnost, ki jim jo damo, nam
vrnejo dvakratno. So čuječi do
svoje družine in to pokažejo s
kratkim bevskom, ko se prikaže
tujec. Takoj za tem pa pokažejo
svojo pravo naravo in prišleka
sprejmejo. Nikoli ne lajajo brez
razloga, ko pa zalajajo, tega
nikoli ne naredijo brez raloga.
Njihov značaj je mešanica
obilice nežnosti in razumevanja,
ne manjka jim samozavesti, pa
tudi potrpežljivost je njihova
zlata lastnost. Kljub njihovi
prizadevnosti, da bi se včasih
obnašali malce gospodovalno pa
se v njih, kot pravijo že stare legende, skriva tretjino opice,
muce in psa. Navihanost in
igrivost opice, opreznost in
gibljivost muce, ter vztrajnost
in ljubeznivost psa. Kljub
inteligenci in visoki stopnji
razuma, pa se moraš potruditi,
da boš v očeh svojega tibetančka
zmagovalec. So izredno učljivi
psi, hitro si zapomnijo kaj jih
skušamo naučiti, ne marajo pa
prepogostega ponavljanja. ob tem
pozabimo, pohvala iz srca je
vredna več kot kup priboljškov
v roki. V skupinah z več
tibetanskimi španjeli je
zanimiva lastnost, da so alfa
živali samice. Večina slednjih celo dvigne nogo pri uriniranju.
Tibetanski
španjeli na splošno veljajo za
zdravo pasmo, toda tu se
pojavijo tudi malenkosti, ki so
lahko kar precej nadležne. Prvi
del njihovega telesa, kjer lahko
nastane problem so njihove oči.
Kljub temu, da niso izbuljene,
so v povprečju kar velike, za
razmeroma majhno glavo. Solzenje
ni izključeno, saj je to najpogostejša bolezen,
ki se ne prenaša dedno.
Naslednje so alergije, ki so po
malem povezane tudi s solzenjem,
toda le-te niso značilne za
tibetanske španjele. Simptomi so
podobni človeškim, največji pokazatelj, da ima naš kuža
alergijo pa je srbenje in
posledica…praskanje. Seveda so
tukaj tudi različne displazije,
ki pa se pojavijo izredno redko.
Večinoma so tudi plod starosti,
ali nepravilne vzreje. Toda, kot je opazno bolezni ni veliko,
zato ni čudno, da se veterani
ločijo od mladih psov le po
nekaterih sivih dlačicah. Ampak
na obrobju je spet nova težava…Tibetanski
španjeli so strastni jedci, zato
so v veliko primerih nagnjeni k
debelosti. Bodimo pozorni na
zdravo prehrano naših
tibetančkov, poleg tega pa
moramo poskrbeti tudi za njihovo
linijo, ki naj ostane v mejah
normale. Večina
lastnikov se zlomi ob pogledu na
njihove proseče oči, spretno
lažejo in kažejo vse znake psov,
ki niso jedli že celo večnost.
Če bomo dovolili, da nas bodo ti pogledi premamili, bomo dobili
zaključek; razvajenega,
preobilnega kužka, ki si bo
dovolil včasih celo zlesti na
mizo in poskusiti ostanke kosila...
Njihova življenjska doba neredko
kdaj preseže 16 let in še več,
zato moramo dobro premisliti o
tem, ali smo pripravljeni
skrbeti za drugo živo bitje tako
dolgo. Saj veste, ljudje
odrastejo in se osamosvojijo, psi pa za vedno ostanejo skriti
otroci, ki so celotno življenje
odvisni od nas in naše ljubezni
do njih.
Navkljub temu, da so tibetanski
španjeli majhna in nežna, lahko
učljiva psma vsekakor niso psi
za vsakogar. Šr eenkrat
poudarjam, da kljub navidezni
krhkosti in majhnosti to niso
igrače, ampak živa bitja. Veliko
srce v majhnem telesu... Ampak
nekateri so vseeno presenečeni
nad tem, da jim lahko to malo
bitje hitro zraste čez glavo. Še
bolj, kot pri vseh ostalih
pasmah je tukaj pomembna
socializacija pri zgodnji
starosti. Zanimiva je tudi
ogromna razlika pri vsakem
posamezniku. Nekteri so dobri
celo v agility-ju, drugi pri
poslušnosti, tretji so izjemno
nadarjeni in svoj talent
pokažejo v vseh disciplinah,
spet drugi pa se obnesejo zgolj
kot družinski člani in vse te
sposobnosti moramo spoštovati.
Pozorni moramo biti tudi na
njihovo izbirčnost in ponekod
tudi znake lenobe. Tibetanski
španjeli morajo jesti kvalitetno
in zdravo hrano, to drži za vse
sestavine. Brikete, zelenjavo,
sadje... Lenoba stopi na drugo
mesto, kar je bistvo, da njihovo
obnašanje ne kaže znakov
lenobnosti, temveč preobilico
samostojnosti ali
gospodovalnosti. Tukaj jih
večina izkorišča njihovo zvitost
in inteligenco. Vsak lastnik
mora biti odločen, zaupljiv,
potrpežljiv, samostojen in
predvsem - prepričan v svojega
kužka. Pomembno je, da jih
vzgajamo z ljubeznijo ne s
prisilo ali še huje - fizično
kaznijo. Tibetanski španjeli si
zapomnijo vsako podrobnost,
željni so ljubezni in vsekakor
je njihovo življenje nočna mora,
če jih bomo večno le karali in
kaznovali. Oni so tisti, ki
potrebujejo vas, in vi morate
biti tisti, ki potrebujete njih.
To je zlato pravilo in če se ga
bomo le držali lahko ustvarimo
pravo malo medsebojno ljubezen
in skrito odvisnost. Vaš odnos z
svojim kužkom se pokaže, ko
nista v bližini. Če takrat
pogrešate svojega tibetančka in
si želite njegove bližine ste si
ustvarili resnično prijateljstvo.
Imeti tibetanskega španjela, ne
pomeni otrokova ednodnevna želja,
ali razmišljanje o psu, s
katerim boste preživeli 15 minut
na dan. Njemu posvetite večino
prostega časa, ki ga imate, to
je mera, ki je upoštevana v
jeziku tibetanskih španjelov.
Sama opažam vedno več teh
skritih lastnosti in razmišljam,
kako dragoceno je življenje. Če
že morajo psi tako kratko živeti,
naj živijo pravo življenje,
življenje, ki je resnično
dragoceno!
ves slikovni in
tekstovni material © by Lobsang
|